The history of Bosnia is a history of struggle for its own identity and independent position on the dividing line between two worlds. In the Middle Ages that desire to belong neither to East nor West, or to belong to both, is well illustrated by the phenomenon known as Bogumilism or the ‘Bosnian Church’. But, despiteeverything, Bosnia - situated at a major fault-line - has continued to develop as a multinational and multicultural community, in a world made up of various (...) races, nations, religions and cultures. The cultivation of a new spirit of philosophy that cuts across the classical borders and opens its understanding to a multitude of cultural and intellectual histories is very much needed in Bosnia and Herzegovina. This is important part of the historical reconstruction now in progress. Exceptionally important in this context are the positions of the Islamic cultural world beyond fanatical absolutism and Bosnian first contacts with that world, interwoven in multi-layered, definitive cultural contexts, which represents a dialogue of different cultures and religions in that region. Actually, this is old Bosnian way of living, its social 'nomos', both pre-modern and pre-political, which can be epitomized as a philosophical, intercultural dialogue among various positions, which is today also important for the human community as a whole, i.e. as a symbol of interreligious and international harmony and cooperation. Although specific in its context, the deliberations of this Bosnian first contacts with Islamic medieval philosophical tradition have implications for an increasingly globalized world by creating more opportunities, or even a pressing need, for an increasingly intercultural interaction today for the human community as a whole, who looks for this part of the world for inspiration and guidance in achieving a multireligious and multicultural peace, writing completely new chapter in the history of the world's philosophy. Wrapped any other way it just wouldn't be Bosnia. (shrink)

Bosnian translation of "How 'Chinese' Was Kant?" (abridged version).

Knjiga, ki ji je posvečena pričujoča recenzija, prinaša prevod dveh krajših Bonaventurovih del, O trojni poti (De triplici via) in Kako se različne umetnosti zvajajo na teologijo (De reductione artium ad theologiam). Prevedla ju je filozofinja in klasična filologinja Nena Bobovnik, ki na KU Leuven pripravlja doktorat iz srednjeveške filozofije. Poleg spremne besede z naslovom »Zaris srednjeveške in skicaBonaventurove filozofije« sta še dva uvoda v piščevo misel. Najprej tri kateheze, ki jih je papež Benedikt XVI. – ki se je (...) na Bonaventurovo teologijo zgodovine osredotočil v habilitacijski nalogi – spomladi leta 2010 posvetil svojemu »prijatelju«, kot se sam izrazi; nato pa še esej »Teološko-filozofska hermenevtika pri sv. Bonaventuru in njen pomen za današnji čas«, ki ga je pripravil Branko Klun s Teološke fakultete UL. (shrink)

Matej Hriberšek z monografijo Slovenski doktorji klasične filologije na dunajski univerzi v obdobju 1872–1918 razširja in nadgrajuje raziskave, ki jih je izvedel za področje klasične filologije v sklopu projekta »Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918)«. Izbira letnic je logična: leta 1872 je v avstro-ogrski monarhiji prišlo do korenite reforme doktorskega študija (odtlej so doktorski kandidati morali pred promoviranjem napisati znanstveno disertacijo ter uspešno opraviti dva rigoroza), leto 1918 pa zaznamuje konec monarhije. Za to obdobje je na dunajski (...) Filozofski fakulteti evidentiranih 11 doktoratov s področja klasične filologije. Hriberškov pogoj za uvrstitev kandidata na seznam ni bil le, da slednji izvira s slovenskega narodnostnega ozemlja, ampak tudi, da je za materni jezik na vpisnici navedel slovenščino. Čeprav za dva kandidata (Janeza Maslja in Franca Omerzo) v arhivski dokumentaciji ni zapisa o promociji, sta v knjigo vseeno vključena, saj sta opravila vse oziroma večino obveznosti, ki so bile zanjo pogoj. (shrink)

Sažetak Da postoji neka malena recenzija čuvene „Kritike čistoga uma“, na koju se Kant osjećao primoran tako odgovoriti da se od početka do kraja svojih „Prolegomena za svaku buduću metafiziku“ stalno s njome razračunava, moglo bi biti poznato boljiim poznavaocima Kantovih spisa, no bit će manje poznato da je ta recenzija – Göttingenska recenzija – ujedno dala povoda da se Kant javno postavi nasuprot onodobnoj filozofiji s kojom je njegova u više važnih pogleda bila srodna, naime škotskoj (...) filozofiji zdravoga razuma. U ovome se članku istražuje u kojem se kontekstu to suočenje odvijalo. -/- Zusammenfassung Dass es eine kleine Recension der berühmten „Kritik der reinen Vernunft“ gibt, auf die Kant sich genötigt fühlte, so zu antworten, dass er seine „Prolegomena zu einer jeden künftigen Metaphysik“ hindurch stetig mit ihr auseinandersetzt, könnte den besseren Kennern der kantischen Schriften bekannt sein, aber dass diese Recension – die Göttinger Recension – zugleich veranlasst hatte, dass Kant sich der damaligen Philosophie, mit der die seinige in mehreren wichtigen Hinsichten verwandt ist, nämlich der schottischen Philosophie des Common-Sense, öffentlich gegenüberstellte, ist vielleicht weniger bekannt. In dieser Aufsatz wird untersucht, in welchem Kontext es geschah. (shrink)

Recenzija knjige: Wu Xiaoming Filozofija i Zhexue Put k drugome i natrag Prijevod: Zorana Baković, Mario Rebac Odjel za orijentalistiku Hrvatskoga filološkoga društva i Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb 2006.